Sunday, August 12, 2012

Pisano Rdeče morje

Kot obljubljeno se vam javljava iz zelo toplega in kristalno čistega Rdečega morja. Ja uganili ste, šla sva se potapljat. Tik ob hotelu sva imela poslovalnico podjetja Red Sea Underwater Adventures, ki so nama omogočili te prečudovite potope.
Zelo zgodaj zjutraj so naju pobrali pred hotelom in odpeljali na drugi del mesta Hurghade, v pristanišče.


Od tu smo pot nadaljevali na čolnu, ter se po dve urni vožnji končno zasidrali ob koralnem grebenu. Sledila je priprava na potop. Najprej nama je vodič opisal ter narisal zahtevnost podvodnega terena. Pokazal nama je, kje se bomo potapljali in na kaj morava biti pazljiva. Sledila je priprava opreme ter potonili smo v kristalno čisto Rdeče morje.


Po skoraj enournem potopu smo priplavali na površje. Bilo je prečudovito, ogromno različnih morskih živih bitji. Vseh možnih barv, oblik in velikosti. Medtem ko smo čakali, da vse ostale skupine priplavajo na površje smo se zelo zabavali. Če je le kdo stal dovolj blizu roba ladje je po vsej verjetnosti v naslednjih dveh sekundah že plaval v morju. Ne glede na to ali sva bila ogrnjena v brisačo ali v normalnih oblačilih, se je od nekje našel nekdo in naju porinil v morje. Seveda jim nisva ostala dolžna.
Po kosilu smo odpluli na drugi koralni greben.



Ponovno je sledil enak postopek kot pri prvem potopu. In spet sva po enournem potopu ostala brez besed. Ja, tako čudovito je! V poznih večernih urah sva se vrnila v hotel polna lepih občutkov in utrujena.
Naslednji dan sva se ponovno odpravila na lov za izjemnimi izkušnjami. Tokrat naju je čakal drug čoln in druga posadka.


Tokrat sva opravila tri potope na treh različnih lokacijah. Med potopi sva se zabavala na drugačen način kot včeraj.



NORO! :-)
Vidljivost v vodi je bila okrog 20 metrov in temperatura vode 30ºC. Zato smo bili v shorty-ih.



Ko sva se še dogovarjala za potapljanje, so nama obljubili, da naju bodo peljali na lokacijo imenovano Dolphin house. Tu naj bi bilo ogromno število delfinov in upala sva, da bo to zgodilo zadnji, tretji dan potapljanja.
In prišel je zadnji dan najinega potapljaškega dela počitnic. Nihče točno ni vedel ali bomo šli na tako opevano lokacijo Dolphin house ali ne. Ponovno je sledilo vkrcavanje na čoln.



Nakar nama je vodič povedal, da bomo poskusili srečo v Dolphin house-u. Nama so se kar posvetile oči in komaj sva čakala, da pridemo na želeno lokacijo. Na ladji je bilo poleg naju polno Rusov. Le ti pa so začeli s popivanjem vodke že za zajtrk. Večina jih je zaspala še preden smo prišli na prvo lokacijo. Pa sva si mislila, OK grejo z nami in se imajo namen samo snorkljati. No, pa o tem več kasneje. Prispeli smo do naše začrtane lokacije. Kar naenkrat pa pred našim čolnom začnejo iz vode skakati delfini. Tako hitro kot so prišli so tudi odšli. Ker smo imeli malce težav z motorjem na čolnu, smo prispeli nekoliko kasneje od načrtovanega. Zato je bilo na prizorišču že ogromno potapljačev. Vodič nama je predlagal, da se poslužimo tako imenovanega drift diving-a. To je ponavadi skok v morje iz potujočega čolna in potem se potaplja s pomočjo toka. Na ta način naj bi imela največ možnosti za srečanje z delfinom pod vodo. Tok nas je popeljal mimo vseh vrst živih morskih bitij, ampak žal ne mimo delfinov. Ko smo prišli (malce razočarani) iz vode smo pri oddaljeni ladji zagledali ogromno jato delfinov, ki so jo spremljali ob njenem odhodu.
Medtem ko sva se midva sušila in pila kavico, so se začeli za svoj potop pripravljati Rusi. Kaj? Rusi? V takem stanju? Za piko na i pa jim je vodič razlagal kaj je vsa ta oprema, ki jo imajo na sebi. Kar pomeni, da sploh niso imeli nobenih tečajev opravljenih. Za nameček pa je bil med temi ljudmi tudi (po najini oceni) 13 letni otrok. Potem pa se čudijo, če je statistika nesreč tako visoka. Kakorkoli, medtem ko sva čakala na vse Ruse, da se vrnejo iz vode...




Kaj sva v vseh teh treh dneh videla: polno jegulj ter moren, barakude, ogromno prečudovitih morskih bičev, morske črve, morsko kačo ter kot že rečeno ogromno pisanih rib vseh možnih velikosti.
Definitivno je Rdeče morje raj za potapljače, zato se v Rdeče morje zagotovo še vrneva.

Lep pozdrav iz Hurghade
Boris & Jerneja

Wednesday, August 8, 2012

Počitnice v Hurghadi

Za poletni oddih sva si izbrala organizirano letovanje v Egiptu, bolj natančno Hurghadi.



Ker morska plaža ni kaj prida, sva se večino časa namakala v hotelskem bazenu.





Po napornem poležavanju in totalnem brezdelju, sva si po večerji privoščila odhod v mesto. Samo mesto je zelo dolgočasno, a kaj hitro naju je pozdravil znan in za naju zanimiv napis.


Kar naenkrat mesto Hurghada ni bilo več tako nezanimivo.






Sredi večera so ugasnili glasbo in prižgali luči. Spogledala sva se in vsa začudena čakala kaj se bo zgodila. Naenkrat pride na oder eden od natakarjev in naznani, da imata dva gosta danes obletnico poroke. Komad njune mladosti oziroma ljubezni je bil Y.M.C.A. od Village People. Celotno osebje ter še večina gostov se je zbrala na odru in skupaj so zapeli ter odpleasli ta komad. Bilo je res zelo zabavno.


Hrana v hotelu sicer ni bila bog ve kaj, so nas pa zato vsak večer pričakale takšne in drugačne umetnine. Najbolj zanimivi so bili izdelki iz lubenic.




Kaj sva poleg poležavanja in zabavanja počela, pa več v naslednji objavi.

Lep pozdrav iz Hurghade,
Boris & Jerneja

Wednesday, July 4, 2012

Benetke

Iz Bangkoka sva preko Dohe priletela v Benetke. Izkoristila sva dan in si jih ogledala. Sprehodila sva se po klasični sprehajalni poti polni uličic ter mostičkov in na koncu prispela v center dogajanja.



Zadišala nama je kava in pica. Kaj hitro sva se zapeljala v skušnjavo in se pustila razvajati.



Nadaljevala sva proti Markovemu trgu.








Eno popoldne je za ogled Benetk čez glavo, saj nama je kaj kmalu postalo dolgčas.


In uspešno sva združila prijetno s koristnim. Ter se odpravila nazaj v realnost: slovenski jezik, služba in vse kar pride poleg.

Lep pozdrav iz Benetk,
Boris & Jerneja

Tuesday, July 3, 2012

Floating Bangrock

Še zadnjič se oglašava iz Tajske. Tako hitro je minilo. :-( Iz mesta Khao Lak sva preko letališča v Phuket-u odletela nazaj v Bangkok. Tu sva si že v naprej rezervirala hostel, istega kjer sva bila že na začetku. To je bil eden boljših, če ne celo najboljši hostel do sedaj, na vseh potovanjih.








Poslednje trenutke na Tajskem sva izkoristila za ogled plavajoče tržnice v Amphawi.. Med potjo sva bila priča riževim poljem.


Plavajoča tržnica je bila na zahodnem delu predmestja Bangkoka. Zato je vožnja trajala približno eno uro v eno smer. Ko sva prispela, sva se vkrcala v zelo ozek čoln, dobila hipsterskega voznika in že se je začela dirka po ozkih kanalih.




Z adrenalinsko vožnjo smo prispeli do prvih tržnic.


Seveda brez tekmovanja, nevarnih prehitevanj in nasploh izkazovanja pa ni šlo.


Naslednja postaja je bila farma kokosovega sladkorja. Tu so nam pokazali celotno proizvodnjo od sadeža do sladkorja.




In še najboljši del farme, poskušanje.



Odpluli smo naprej in srečali celo paleto začimb.


In nato vstopili v pravo plavajočo tržnico.






Po opravljeni plovbi sva se vrnila v hostel. Ker sva morala zapustiti sobo, sva spakirala in vzela nahrbtnike ter jo mahnila še na zadnjo Tajsko "pustolovščino".






Žal sva bila primorana zapustiti Tajsko, ker naju je čakal polet domov. Na Tajskem sva izkusila skoraj vsa prevozna sredstva: mednarodni let (prihod in odhod), lokalni let (Chiang Mai - Phuket in Phuket - Bangkok), plovbo na morju (potapljanje), plovbo na reki (plavajoča tržnica), taksi (prevozi po Bangkok-u), metro (prevozi po Bangkok-u), avtobus (Bangkok - Pak Chong), pickup (Pak Chong - Khao Yai), vlak (nočni vlak Pak Chong - Chiang Mai), vlakec (nočni safari) in skuter (Chiang Mai).
Po tem potovanju sva polna novih izkušenj, spoznanj in predvsem idej za naslednja potovanja.

Še zadnjič lep pozdrav iz Bangkok-a,
Boris & Jerneja