Kulinarična nebesa

Ste mogoče opazili, da kaj manjka na prejšnji objavi? Ja, Sarajevo ni znano zgolj po ZOI '84, ampak predvsem po kulinaričnih dobrotah in bosanski kafi. Najino bivanje v Sarajevu je bilo zato polno božanskih (in prevelikih) obrokov.
Jutro se je ponavadi začelo z bosansko kafo.

Kaj kmalu so nama zapasali sladki priboljški, predvsem baklava.

Takoj ko je okus po baklavi zbledel, sva si privoščila kosilo. V lepinjo skritih 10 sočnih čevapčičev s kajmakom.

Ali pa mogoče ražnjiči.

Zakaj pa ne še klobasice?

Po takih porcijah človek enostavno nič več ne more. Da sva bila lahko aktivna popoldan je poskrbela še ena bosanska kafa.

Svojo pravo moč je pokazal burek, ko nama je v večernih urah krasil želodčke.

Da se je vsa ta zelo okusna hrana uspešno prebavila, pa je poskrbel kozarec Sarajevskega piva.

Moto za vse, ki se odpravljate v Sarajevo: jej ko imaš in ne ko si lačen!

Lep pozdrav iz Sarajeva,
Boris & Jerneja

Hitro razvijajoča se prestolnica

Po zimskem počitku sva se odpravila na trodnevni izlet v Sarajevo.



Že takoj po prečkanju meje med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino sva občutila domačnost in preprostost. Za to so poskrbeli predvsem ljudje in zelo čudovita narava. In na posled sva prispela v predstolnico. S hotelom sva imela kar srečo, saj je bil oddaljen od starega dela mesta (Baščaršije) 5 minut dokaj zahtevne hoje. Zakaj zahtevne...

Ja, na vrhu tega hriba je bil najin hotel. Ker so bili v hotelu zelo gostoljubni in prijazni sva se vsakič znova brez problemov povzpela navkreber. Na vrhu naju je poleg prijaznega osebja čakala presenetljivo urejena in sodobna soba.

Po namestitvi sva se kaj kmalu odpravila raziskovat mesto. Stari del mesta je poln lokalov oziroma kavarn, burekđinic, čevapčinic ter poln prodajaln oziroma tržnic s spominki.

Na koncu starega dela mesta je polno grozljivih dokazov o nedavni vojni.

Nakaj korakov naprej pa so nama že nebo zakrili nebotičniki in zelo napredne in moderne stavbe.

Kot je že na zgornjih slikah razvidno se Sarajevo zelo hitro razvija. Ker so tu pretežno muslimani, je veliko bogatih muslimanskih držav začelo pomagati pri obnovi Sarajeva. Za vse, ki si želite občutiti povojni Sarajevo morate pohiteti z obiskom, saj kaj kmalu ne bo več veliko povojnih ostankov. Slovenija (je) veliko vlaga(la) v tuje trge in med njimi je tudi Sarajevo. Posledično je opaziti veliko slovenskih podjetji kot so Zavarovalnica Triglav, NLB, Marcator ter ostale.

Najbrž ga ni Slovenca, ki ne bi Sarajeva povezal z letom '84. Vučko je še danes osrednja maskota na vseh tržnicah.

Sledil je ogled osrednjega stadiona, na katarem so se odvijale zimske olimpijske igre. Z njim pa se je v naju vzbudilo razočaranje. V zapuščen in zelo nebogljen stadion sva komaj našla vhod. Pa še to sva morala skozi klet ter se skoraj izgubila v labirintu hodnikov. Kar naenkrat se je pred nama zasvetilo in slavnostno sva vstopila na štadion.

Kaj hitro je k nama pridrvel nek gospod in naju z vsemi (tudi tistimi, ki jih do takrat še nisva poznala) možnimi kletvicami in psovkami napodil iz stadiona. Namesto, da bi bili Sarajevčani ponosni na svojo skoraj 30-letno dediščino, pa jo rajši zatirajo. Poleg tega bi lahko iz ZOI '84 naredili dober posel.

Nič ne de. Še naprej sva uživala v prepletanju starega in novega, starodavnega in novodobnega ter raziskovala mesto.

Našla sva tudi izvor zelo znanega Sarajevskega piva.

Po končanem trodnevnem uživanju sva se na poti v Slovenijo ustavila še v mestu Mostar. Ker je zelo deževalo, sva si zgolj na hitro ogledala znameniti most ter se odpravila domov.

To pa je bil tudi zadnji del najinega izleta.

Lep pozdrav iz Sarajeva in Mostarja,
Boris & Jerneja