Odločila sva se, da peljeva vsak svojega lepotca na izlet.
Brez kakršnega koli načrta sva se odpravila na jug Berlina. Že po prvih nekaj sto metrih se je mimo naju pripeljalo zanimivo prevozno sredstvo.
To je bil dejansko mobilni šank. Za šankom je svojo dekliščino obelodanjala bodoča nevesta, ki je stregla pijačo povabljenkam. Česa vse se človek ne spomni oziroma doživi. Nič ne de, pot sva nadaljevala in med vožnjo po berlinskih ulicah sva kar naenkrat zaslišala glasno glasbo. Do prizorišča sta naju kaj kmalu pripeljala najina lepotca. To prizorišče je bilo letališče Tempelhof, ki od oktobra 2008 ne obratuje več.
Območje pristajalnih stez tega letališča je bilo prosto dostopno. Po vstopu pa se je pred nama prikazal neverjeten razgled in osupla sva bila nad idejo.
Na tem letališču je mrgolelo ljudi. Veliko se jih se sončilo ter enostavno uživalo. Med raziskovanjem sva našla ogromen ograjen prostor namenjen za pse, kjer so se lahko prosto gibali in uživali s svojimi lastniki.
Polna pričakovanj in entuziazma sva raziskovala naprej. Na glavni pristajalni stezi je na eni strani označen "Start", poleg štarta pa je narisano koliko časa potrebuješ, da prideš na drugi konec steze glede na način transporta.
Ker tu nenehno piha veter, nekateri to območje s pridom izkoristijo.
Na drugem koncu letališča imajo poseben prostor namenjen za piknike. Ob lepem, sončnem vikendu tu skoraj ni nezasedenega prostora.
Da pa lahko vse te pridobljene kalorije izgubiš, pa poskrbijo izposojevalnice. Med bolj zanimivimi prevoznimi sredstvi so zagotovo naslednji:
In še primer uporabe enega le teh.
Do sedaj sva tu videla največ posebnežev na kupu. Najbolj pa so se nama vtisnili v spomin naslednji:
To je območje, kamor se zagotovo še vrneva. In takrat ne bova prišla brez čevapčičev in rolerjev.
Do naslednjič, lep pozdrav iz Tempelhofa,
Boris & Jerneja
Brez kakršnega koli načrta sva se odpravila na jug Berlina. Že po prvih nekaj sto metrih se je mimo naju pripeljalo zanimivo prevozno sredstvo.
To je bil dejansko mobilni šank. Za šankom je svojo dekliščino obelodanjala bodoča nevesta, ki je stregla pijačo povabljenkam. Česa vse se človek ne spomni oziroma doživi. Nič ne de, pot sva nadaljevala in med vožnjo po berlinskih ulicah sva kar naenkrat zaslišala glasno glasbo. Do prizorišča sta naju kaj kmalu pripeljala najina lepotca. To prizorišče je bilo letališče Tempelhof, ki od oktobra 2008 ne obratuje več.
Območje pristajalnih stez tega letališča je bilo prosto dostopno. Po vstopu pa se je pred nama prikazal neverjeten razgled in osupla sva bila nad idejo.
Na tem letališču je mrgolelo ljudi. Veliko se jih se sončilo ter enostavno uživalo. Med raziskovanjem sva našla ogromen ograjen prostor namenjen za pse, kjer so se lahko prosto gibali in uživali s svojimi lastniki.
Polna pričakovanj in entuziazma sva raziskovala naprej. Na glavni pristajalni stezi je na eni strani označen "Start", poleg štarta pa je narisano koliko časa potrebuješ, da prideš na drugi konec steze glede na način transporta.
Ker tu nenehno piha veter, nekateri to območje s pridom izkoristijo.
Na drugem koncu letališča imajo poseben prostor namenjen za piknike. Ob lepem, sončnem vikendu tu skoraj ni nezasedenega prostora.
Da pa lahko vse te pridobljene kalorije izgubiš, pa poskrbijo izposojevalnice. Med bolj zanimivimi prevoznimi sredstvi so zagotovo naslednji:
In še primer uporabe enega le teh.
Do sedaj sva tu videla največ posebnežev na kupu. Najbolj pa so se nama vtisnili v spomin naslednji:
To je območje, kamor se zagotovo še vrneva. In takrat ne bova prišla brez čevapčičev in rolerjev.
Do naslednjič, lep pozdrav iz Tempelhofa,
Boris & Jerneja
No comments:
Post a Comment