Kulinarična nebesa

Ste mogoče opazili, da kaj manjka na prejšnji objavi? Ja, Sarajevo ni znano zgolj po ZOI '84, ampak predvsem po kulinaričnih dobrotah in bosanski kafi. Najino bivanje v Sarajevu je bilo zato polno božanskih (in prevelikih) obrokov.
Jutro se je ponavadi začelo z bosansko kafo.

Kaj kmalu so nama zapasali sladki priboljški, predvsem baklava.

Takoj ko je okus po baklavi zbledel, sva si privoščila kosilo. V lepinjo skritih 10 sočnih čevapčičev s kajmakom.

Ali pa mogoče ražnjiči.

Zakaj pa ne še klobasice?

Po takih porcijah človek enostavno nič več ne more. Da sva bila lahko aktivna popoldan je poskrbela še ena bosanska kafa.

Svojo pravo moč je pokazal burek, ko nama je v večernih urah krasil želodčke.

Da se je vsa ta zelo okusna hrana uspešno prebavila, pa je poskrbel kozarec Sarajevskega piva.

Moto za vse, ki se odpravljate v Sarajevo: jej ko imaš in ne ko si lačen!

Lep pozdrav iz Sarajeva,
Boris & Jerneja

Hitro razvijajoča se prestolnica

Po zimskem počitku sva se odpravila na trodnevni izlet v Sarajevo.



Že takoj po prečkanju meje med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino sva občutila domačnost in preprostost. Za to so poskrbeli predvsem ljudje in zelo čudovita narava. In na posled sva prispela v predstolnico. S hotelom sva imela kar srečo, saj je bil oddaljen od starega dela mesta (Baščaršije) 5 minut dokaj zahtevne hoje. Zakaj zahtevne...

Ja, na vrhu tega hriba je bil najin hotel. Ker so bili v hotelu zelo gostoljubni in prijazni sva se vsakič znova brez problemov povzpela navkreber. Na vrhu naju je poleg prijaznega osebja čakala presenetljivo urejena in sodobna soba.

Po namestitvi sva se kaj kmalu odpravila raziskovat mesto. Stari del mesta je poln lokalov oziroma kavarn, burekđinic, čevapčinic ter poln prodajaln oziroma tržnic s spominki.

Na koncu starega dela mesta je polno grozljivih dokazov o nedavni vojni.

Nakaj korakov naprej pa so nama že nebo zakrili nebotičniki in zelo napredne in moderne stavbe.

Kot je že na zgornjih slikah razvidno se Sarajevo zelo hitro razvija. Ker so tu pretežno muslimani, je veliko bogatih muslimanskih držav začelo pomagati pri obnovi Sarajeva. Za vse, ki si želite občutiti povojni Sarajevo morate pohiteti z obiskom, saj kaj kmalu ne bo več veliko povojnih ostankov. Slovenija (je) veliko vlaga(la) v tuje trge in med njimi je tudi Sarajevo. Posledično je opaziti veliko slovenskih podjetji kot so Zavarovalnica Triglav, NLB, Marcator ter ostale.

Najbrž ga ni Slovenca, ki ne bi Sarajeva povezal z letom '84. Vučko je še danes osrednja maskota na vseh tržnicah.

Sledil je ogled osrednjega stadiona, na katarem so se odvijale zimske olimpijske igre. Z njim pa se je v naju vzbudilo razočaranje. V zapuščen in zelo nebogljen stadion sva komaj našla vhod. Pa še to sva morala skozi klet ter se skoraj izgubila v labirintu hodnikov. Kar naenkrat se je pred nama zasvetilo in slavnostno sva vstopila na štadion.

Kaj hitro je k nama pridrvel nek gospod in naju z vsemi (tudi tistimi, ki jih do takrat še nisva poznala) možnimi kletvicami in psovkami napodil iz stadiona. Namesto, da bi bili Sarajevčani ponosni na svojo skoraj 30-letno dediščino, pa jo rajši zatirajo. Poleg tega bi lahko iz ZOI '84 naredili dober posel.

Nič ne de. Še naprej sva uživala v prepletanju starega in novega, starodavnega in novodobnega ter raziskovala mesto.

Našla sva tudi izvor zelo znanega Sarajevskega piva.

Po končanem trodnevnem uživanju sva se na poti v Slovenijo ustavila še v mestu Mostar. Ker je zelo deževalo, sva si zgolj na hitro ogledala znameniti most ter se odpravila domov.

To pa je bil tudi zadnji del najinega izleta.

Lep pozdrav iz Sarajeva in Mostarja,
Boris & Jerneja

Pisano Rdeče morje

Kot obljubljeno se vam javljava iz zelo toplega in kristalno čistega Rdečega morja. Ja uganili ste, šla sva se potapljat. Tik ob hotelu sva imela poslovalnico podjetja Red Sea Underwater Adventures, ki so nama omogočili te prečudovite potope.
Zelo zgodaj zjutraj so naju pobrali pred hotelom in odpeljali na drugi del mesta Hurghade, v pristanišče.

Od tu smo pot nadaljevali na čolnu, ter se po dve urni vožnji končno zasidrali ob koralnem grebenu. Sledila je priprava na potop. Najprej nama je vodič opisal ter narisal zahtevnost podvodnega terena. Pokazal nama je, kje se bomo potapljali in na kaj morava biti pazljiva. Sledila je priprava opreme ter potonili smo v kristalno čisto Rdeče morje.

Po skoraj enournem potopu smo priplavali na površje. Bilo je prečudovito, ogromno različnih morskih živih bitji. Vseh možnih barv, oblik in velikosti. Medtem ko smo čakali, da vse ostale skupine priplavajo na površje smo se zelo zabavali. Če je le kdo stal dovolj blizu roba ladje je po vsej verjetnosti v naslednjih dveh sekundah že plaval v morju. Ne glede na to ali sva bila ogrnjena v brisačo ali v normalnih oblačilih, se je od nekje našel nekdo in naju porinil v morje. Seveda jim nisva ostala dolžna.
Po kosilu smo odpluli na drugi koralni greben.

Ponovno je sledil enak postopek kot pri prvem potopu. In spet sva po enournem potopu ostala brez besed. Ja, tako čudovito je! V poznih večernih urah sva se vrnila v hotel polna lepih občutkov in utrujena.
Naslednji dan sva se ponovno odpravila na lov za izjemnimi izkušnjami. Tokrat naju je čakal drug čoln in druga posadka.

Tokrat sva opravila tri potope na treh različnih lokacijah. Med potopi sva se zabavala na drugačen način kot včeraj.

NORO! :-)
Vidljivost v vodi je bila okrog 20 metrov in temperatura vode 30ºC. Zato smo bili v shorty-ih.

Ko sva se še dogovarjala za potapljanje, so nama obljubili, da naju bodo peljali na lokacijo imenovano Dolphin house. Tu naj bi bilo ogromno število delfinov in upala sva, da bo to zgodilo zadnji, tretji dan potapljanja.
In prišel je zadnji dan najinega potapljaškega dela počitnic. Nihče točno ni vedel ali bomo šli na tako opevano lokacijo Dolphin house ali ne. Ponovno je sledilo vkrcavanje na čoln.

Nakar nama je vodič povedal, da bomo poskusili srečo v Dolphin house-u. Nama so se kar posvetile oči in komaj sva čakala, da pridemo na želeno lokacijo. Na ladji je bilo poleg naju polno Rusov. Le ti pa so začeli s popivanjem vodke že za zajtrk. Večina jih je zaspala še preden smo prišli na prvo lokacijo. Pa sva si mislila, OK grejo z nami in se imajo namen samo snorkljati. No, pa o tem več kasneje. Prispeli smo do naše začrtane lokacije. Kar naenkrat pa pred našim čolnom začnejo iz vode skakati delfini. Tako hitro kot so prišli so tudi odšli. Ker smo imeli malce težav z motorjem na čolnu, smo prispeli nekoliko kasneje od načrtovanega. Zato je bilo na prizorišču že ogromno potapljačev. Vodič nama je predlagal, da se poslužimo tako imenovanega drift diving-a. To je ponavadi skok v morje iz potujočega čolna in potem se potaplja s pomočjo toka. Na ta način naj bi imela največ možnosti za srečanje z delfinom pod vodo. Tok nas je popeljal mimo vseh vrst živih morskih bitij, ampak žal ne mimo delfinov. Ko smo prišli (malce razočarani) iz vode smo pri oddaljeni ladji zagledali ogromno jato delfinov, ki so jo spremljali ob njenem odhodu.
Medtem ko sva se midva sušila in pila kavico, so se začeli za svoj potop pripravljati Rusi. Kaj? Rusi? V takem stanju? Za piko na i pa jim je vodič razlagal kaj je vsa ta oprema, ki jo imajo na sebi. Kar pomeni, da sploh niso imeli nobenih tečajev opravljenih. Za nameček pa je bil med temi ljudmi tudi (po najini oceni) 13 letni otrok. Potem pa se čudijo, če je statistika nesreč tako visoka. Kakorkoli, medtem ko sva čakala na vse Ruse, da se vrnejo iz vode...

Kaj sva v vseh teh treh dneh videla: polno jegulj ter moren, barakude, ogromno prečudovitih morskih bičev, morske črve, morsko kačo ter kot že rečeno ogromno pisanih rib vseh možnih velikosti.
Definitivno je Rdeče morje raj za potapljače, zato se v Rdeče morje zagotovo še vrneva.

Lep pozdrav iz Hurghade
Boris & Jerneja

Počitnice v Hurghadi

Za poletni oddih sva si izbrala organizirano letovanje v Egiptu, bolj natančno Hurghadi.



Ker morska plaža ni kaj prida, sva se večino časa namakala v hotelskem bazenu.

Po napornem poležavanju in totalnem brezdelju, sva si po večerji privoščila odhod v mesto. Samo mesto je zelo dolgočasno, a kaj hitro naju je pozdravil znan in za naju zanimiv napis.

Kar naenkrat mesto Hurghada ni bilo več tako nezanimivo.

Sredi večera so ugasnili glasbo in prižgali luči. Spogledala sva se in vsa začudena čakala kaj se bo zgodila. Naenkrat pride na oder eden od natakarjev in naznani, da imata dva gosta danes obletnico poroke. Komad njune mladosti oziroma ljubezni je bil Y.M.C.A. od Village People. Celotno osebje ter še večina gostov se je zbrala na odru in skupaj so zapeli ter odpleasli ta komad. Bilo je res zelo zabavno.

Hrana v hotelu sicer ni bila bog ve kaj, so nas pa zato vsak večer pričakale takšne in drugačne umetnine. Najbolj zanimivi so bili izdelki iz lubenic.

Kaj sva poleg poležavanja in zabavanja počela, pa več v naslednji objavi.

Lep pozdrav iz Hurghade,
Boris & Jerneja