Benetke

Iz Bangkoka sva preko Dohe priletela v Benetke. Izkoristila sva dan in si jih ogledala. Sprehodila sva se po klasični sprehajalni poti polni uličic ter mostičkov in na koncu prispela v center dogajanja.

Zadišala nama je kava in pica. Kaj hitro sva se zapeljala v skušnjavo in se pustila razvajati.

Nadaljevala sva proti Markovemu trgu.

Eno popoldne je za ogled Benetk čez glavo, saj nama je kaj kmalu postalo dolgčas.

In uspešno sva združila prijetno s koristnim. Ter se odpravila nazaj v realnost: slovenski jezik, služba in vse kar pride poleg.

Lep pozdrav iz Benetk,

Boris & Jerneja

Floating Bangrock

Še zadnjič se oglašava iz Tajske. Tako hitro je minilo. :-( Iz mesta Khao Lak sva preko letališča v Phuket-u odletela nazaj v Bangkok. Tu sva si že v naprej rezervirala hostel, istega kjer sva bila že na začetku. To je bil eden boljših, če ne celo najboljši hostel do sedaj, na vseh potovanjih.

Poslednje trenutke na Tajskem sva izkoristila za ogled plavajoče tržnice v Amphawi.. Med potjo sva bila priča riževim poljem.

Plavajoča tržnica je bila na zahodnem delu predmestja Bangkoka. Zato je vožnja trajala približno eno uro v eno smer. Ko sva prispela, sva se vkrcala v zelo ozek čoln, dobila hipsterskega voznika in že se je začela dirka po ozkih kanalih.

Z adrenalinsko vožnjo smo prispeli do prvih tržnic.

Seveda brez tekmovanja, nevarnih prehitevanj in nasploh izkazovanja pa ni šlo.

Naslednja postaja je bila farma kokosovega sladkorja. Tu so nam pokazali celotno proizvodnjo od sadeža do sladkorja.

In še najboljši del farme, poskušanje.

Odpluli smo naprej in srečali celo paleto začimb.

In nato vstopili v pravo plavajočo tržnico.

Po opravljeni plovbi sva se vrnila v hostel. Ker sva morala zapustiti sobo, sva spakirala in vzela nahrbtnike ter jo mahnila še na zadnjo Tajsko "pustolovščino".

Žal sva bila primorana zapustiti Tajsko, ker naju je čakal polet domov. Na Tajskem sva izkusila skoraj vsa prevozna sredstva: mednarodni let (prihod in odhod), lokalni let (Chiang Mai - Phuket in Phuket - Bangkok), plovbo na morju (potapljanje), plovbo na reki (plavajoča tržnica), taksi (prevozi po Bangkok-u), metro (prevozi po Bangkok-u), avtobus (Bangkok - Pak Chong), pickup (Pak Chong - Khao Yai), vlak (nočni vlak Pak Chong - Chiang Mai), vlakec (nočni safari) in skuter (Chiang Mai).
Po tem potovanju sva polna novih izkušenj, spoznanj in predvsem idej za naslednja potovanja.

Še zadnjič lep pozdrav iz Bangkok-a,
Boris & Jerneja

Želva, morski pes, seksi rakci in jenga

No pa je prišel čas "dopusta", počitka in čiste uživancije. V sredo, 27.6., sva iz Chiang Mai-a odletela na južni del Tajske v Phuket. Ker je to mesto znano po obilju turistov in prekrokanih nočeh sva se odločila, da si poiščeva mirnejši kraj za počitek. Z avtobusom sva se odpeljala 80 kilometrov severneje, v potapljaško vasico Khao Lak. Ta vasica je bila polna vseh vrst prenočitev in potapljaških centrov. Komaj sva našla en odprt potapljaški center in bili so naju zelo veseli. Zakaj? Izvedela sva, da v tem času tam ni sezone, ker je potapljanje takrat v tam zelo znanem otočju Similan prepovedano. Morske živali se namreč v tem času drstijo oziroma razmnožujejo, zato se jih ne sme motiti. Poleg tega pa je morje zelo razburkano, zato bi bilo potapljanje dokaj nevarno. Nama pa se je zdelo zelo čudno zakaj je ta vasica, ki je tako znana kot odlična potapljaška destinacija, tako prazna, bolje rečeno kot vasica duhov. Nikjer nikogar in večina prenočitev in potapljaških centrov je bila zaprtih. A v izbranem potapljaškem centru so nama zelo pomagali in šli na roko ter nama ponudili organizirano celodnevno potapljanje. In rezervirala sva si dva celodnevna potapljanja, za 29.6. ter 1.7..

V prostem času pa sva raziskovala okolico. Po plaži sva hodila tako dolgo, da sva prišla do zelo "high-end" hotela. Vstopila sva v njihovo zasebno plažo. Ker ni bilo sezone, je bil hotel skoraj prazen. Hotelski kompleks je bil poln lepo oblikovanih palm in ležalnikov, na sredimi pa je imel ogromen bazen. Da pa se je ta hotel izkazal v polni moči, je bil bazen dvonadstropen. Tla bazena so bila narejena iz drobnih barvnih kamenčkov, ki so bili oblikovani v vzorec hotela. Nikogar nikjer, zato sva si postregla lagodje, ki nama je bilo ponujeno. Skoraj celodnevno kopanje v bazenih naju je pošteno uničilo. Zvečer sva si poiskala domačo restavracijo, kjer so pripravljali zelo dobre (sveže) in seksi rakce. Jedla sva jih dan in noč na tisoč in en način. Nisva se jih morala najesti. Za večerno popestritev sva našla bar, v katerem so imeli igro imenovano jenga. Seveda sva si jo prilagodila in postala prava atrakcija v vasi. Vsi so naju poznali, prevsem so naju bili veseli natakarji v tistem baru, s pozdravi pa niso skoparili niti redki turisti.

Prišel je petek, 29.6.. Zgodaj zjutraj naju je čakal prevoz pred hostlom. Odpeljal naju je do pristanišča v Phuketu in odpluli smo do otoka Kho Rachai Yai in Kho Rachai Noi.

Potopi niso bili zelo globoki, ker so korale večinoma na globini 10 + nekaj metrov. Zato je bila maksimalna globina vseh treh potov od 15 do 18 metrov. Videli pa smo polno vseh vrst, oblik, barv in velikosti rib. Med bolj težko najdenimi in poznanimi ta dan so bili: barakuda, več vrst moren in morski bič. To je res nekaj neverjetnega, kaj vse premore tamkajšno morje. Ni čudno, saj ima morje 29°C in pri vidljivosti 20 metrov lahko kaj hitro opaziš premikanje v daljavi ter priplavaš tja. Večina okoliških potapljaških centrov je v lasti tujcev, predvsem Evropejcev. Zato sva lahko med plovbo prisluhnila angleško govorečim vodičem, ki so obujali spomine na leto 2004, ko je tu udaril tsunami. Nekateri so razlagali, kako je bilo pod vodo, ko je prišel val, medtem ko so drugi govorili o občutkih na čolnu. Bilo je tako grozno, da naju je oblila kurja polt. Tako doživeto in prepričljivo so govorili o tem, da sva se čutila, kot del njihove zgodbe. Zvečer sva prispela nazaj v hostel, kjer sva zaradi utrujenosti izpustila partijo jenge.

Zamujeno jengo sva nadomestila naslednji dan. To je bil dan regeneracije. Po celodnevnem počitku in uživanju sva naposled dočakala drugo celodnevno potapljanje. Tokrat smo se odpravili na druge lokacije: Koh Dok Mai, Koh Bida-Nok in Koh Bida-Nai.

Potapljali smo se okrog zgoraj slikanih tajskih čudesih. Te anomalije v morju so imele zelo močen tok, zato smo morali potop pravilno načrtovati ter izkoristiti tok v našo prid. Vidljivost je bila spet odlična in prav tako temperatura morja. Zato smo se kar podali na lov za novimi izkušnjami. In res, bili smo priča morskemu konjičku, morenami in morski želvi. Kar naenkrat je najin vodič po vodo začel vzbujati pozornost, da bi ga pogledala. Uspelo nama je in v daljavi nama je pokazal grebenskega morskega psa. Fuuuuffff! Tik preden smo zaključili zadnji potop pa se nam je pred maske prikazal ogromen ligenj.

Teh doživetji se enostavno ne da opisati z besedami. Zato se zagotovo še vrneva na potope v otočje Similan, seveda ko bo sezona (nekje med koncem novembra in začetkom aprila).

Lep pozdrav iz Khao Lak-a,
Boris & Jerneja