Saturday, June 22, 2013

Razdeljeno mesto

Mesto Berlin je bilo v času med hladno vojno razdeljeno na dva dela: vzhodni in zahodni del. Mesto pa je delil Berlinski zid. Kljub temu, da je zid že kar nekaj časa porušen, lahko v nekaterih predelih mesta še vedno najdemo ostanke, ki služijo kot spomenik, hkrati pa so tudi zanimiva turistična točka.

Midva sva najino pot začela na Bernauer Strasse. Tukaj so vidni prvotni ostanki zidu.



Malo naprej pa se nahaja zunanja razstava, ki opominja na žrtve, ki so poskusile pobegniti na drugo stran zidu.


Ob zidu na tleh so tudi kovinski krogi, ki so prav tako namenjeni žrtvam, ki so hotele pobegniti preko zidu. V krogu se nahaja opis in pa datum, kdaj je žrtev umrla. Spodnji simbol je namenjen žrtvam, ki so poskusile prebegniti z avtom.


Posledica razdelitve mesta, ki jo je povzročil zid, je tudi ta, da so bile deljene nekatere linije javnega prometa. Tako je bila, na primer Severna postaja za tramvaje 28 let čisto "osamljena". Zaradi Berlinskega zidu se je tramvaj na tej liniji ustavil samo na postajah na zahodnem delu Berlina, Severna postaja pa je bila "postaja duhov".


Kjer je bil zid odstranjen, nas danes na njega opominjajo posebej označene linije na tleh, ki tečejo po celem mestu.




Nekateri so hoteli prečkati mejo tako, da so plavali po reki Spree ali po njenih kanalih. Njim so namenjeni prav posebni beli spominski križi.



V Vzhodni Nemčiji so imeli ob zidu posebne opazovalne stolpe, s katerimi so opazovali mejo.





Najbolj znana kontrolna točka je bila Checkpoint Charlie, ki je bila nadzorovana s strani ZDA. 




Najino pot sva zaključila z ogledom spominika, ki je namenjen prvi žrtvi Berlinskega zidu, Petru Fechter.



Lep pozdrav iz Berlina,

Jerneja & Boris

Saturday, June 15, 2013

Obisk nemškega parlamenta

Poleg Brandenburških vrat se nahaja še ena zelo zanimiva stavba - "Reichstaggebäude" oz. stavba nemškega parlamenta.



Stavba je bila zgrajena konec 19. stoletja in se je uporabljala vse do požara leta 1933. Nemški parlament se je takrat preselil v Bonn. Med drugo svetovno vojno, je bila to najbolj zastražena stavba v Berlinu, saj so jo nacisti uporabljali za vojne namene. Stavbo so začeli v celoti prenavljati šele leta 1990 - po koncu hladne vojne in po padcu Berlinskega zidu.

Stavba je zelo varovana. Vsak, ki si želi ogledati to stavbo, se mora najprej naročiti prek interneta in si rezervirati termin. Ko sva dobila termin, sva se odpravila na ogled. Vhod v stavbo krasi napis "Dem deutschen Volke" ("Nemškemu narodu").



Pred vhodom je tudi poseben spomenik namenjen žrtvam v vojni.


Preden sva lahko vstopila v stavbo sva morala mimo varnostnikov, kar je izgledalo kot na letališču, ko se gre skozi check in. Ko se je nabralo dovolj ljudi, so nas pospremili do parlamenta. Na vhodu v stavbo, smo morali počakati v posebnem steklenem prostoru, da so predhodni obiskovalci zapustili stavbo. Nato nas je uslužbenka pospremila v dvigalo in odpeljali smo se na razgledno točko - na vrh parlamenta. Pogled iz terase na mesto je prečudovit. 



Iz terase se vidi tudi napis "Der Bevölkerung" ("Prebivalstvu"), ki se nahaja v atriju.


Najlepši del stavbe pa je njena steklena kupola.






Naslednji vikend pa si greva ogledat ostanke berlinskega zidu.

Lep pozdrav iz Berlina,

Jerneja & Boris

Thursday, June 13, 2013

Vrata v svet in iz njega

Must see atrakcija v Berlinu je zagotovo tudi Pariser Platz in njegova okolica.



Tukaj se nahajajo slavna Brandenburška vrata ("Brandenburger Tor"), ki so včasih služila kot mestna vrata, danes pa so ena izmed najbolj znanih nemških znamenitosti. Vrata so predstavljala vstop na avenijo, ki so jo obdajale lipe ("Unter den Linden"), vodila pa so do pruske palače. Zgraditi jih je dal pruski kralj konec 18. stoletja kot znak miru. Med drugo svetovno vojno so bila močno poškodovana. V celoti so bila prenovljena šele pred 11 leti. V svoji zgodovini so bila Brandenburška vrata pogosto priča zgodovinskim dogodkom, danes pa predstavljajo na eni strani burno zgodovino med Nemčijo in Evropo, na drugi strani pa združitev Nemčije in simbol miru. Pred Brandenburškimi vrati je namreč tekel tudi Berlinski zid in jih tako ločeval od Vzhodnega bloka.



Pariški trg ("Pariser Platz") se nahaja takoj za Brandenburškimi vrati in zaključuje ulico Unter den Linden, ki je trenutno v prenovi. Na drugi strani Brandenburških vrat pa se začne park Tiergarten.


Pogled na Unter den Linden s Pariškega trga.





V bližini Brandenburških vrat se nahaja tudi spomenik umorjenim Židom v 2. svetovni vojni, ki je dokaj nenavadne oblike.




Malo naprej, na drugi strani Brandenburških vrat, pa se nahaja vojni spomenik, namenjen Sovjetskim žrtvam zračnih sil, ki so padle v bitki za Berlin v aprilu in maju leta 1945.




Danes sva si hotela ogledati še nemški parlament, vendar nisva rezervirala termina. Tako, da o tem naslednjič.

Lep pozdrav iz Berlina,

Jerneja & Boris

Friday, June 7, 2013

Ko ste v Berlinu, se pogovarjajte kot Berlinčani

Prvi teden v novi službi, pa se že občuti ogromna razlika v načinu razmišljanja med Slovenijo in Nemčijo.

Prva zelo očitna razlika je, da se vsi držijo pravil. In ja, pravila so zato, da se jih spoštuje in ne krši. To se lahko opazi na vsakem koraku. Zato na cesti redko kdo vozi prehitro. Ko se na semaforju prižge rdeča luč se vsi avtomobili ustavijo (nihče ne prevozi rdeče luči, kot se to pogosto dogaja v Ljubljani). Ko pa se na semaforju prižge zelena, pa je potrebno v isti milisekundi speljati, sicer so vsi zelo nestrpni in takoj začnejo trobiti. Kar nakazuje, da te družba zelo hitro izloči, če se ne držiš njihovih pravil. Lep primer se nama je zgodil, ko sva se po centru Berlina vozila s kolesi. V Sloveniji je v mestih največkrat kolesarska steza na pločnikih. Če pa steze za kolesarje ni, se ponavadi vozimo s kolesom kar po pločniku, med pešci. V Berlinu pa je kolesar enakovreden avtomobilu, zato se s kolesom po Berlinu vozi po desni strani ceste. Le redko kje je posebej označena kolesarska steza. Seveda tega nisva na začetku vedela, zato sva se malo vozila po cesti in malo tudi po pločniku. Med vožnjo po pločniku je kar naenkrat starejši gospod brcnil Borisovo kolo in po nemško vpil nanj. Ker Borisu ni bilo nič jasno, se je skoraj ustavil in v tistem trenutku je ta isti gospod brcnil še drugič v kolo tako, da je Boris padel s kolesa. Gospod je želel povedati, da to ni cesta ter da na pločniku s kolesom nimava kaj iskati. Lahko bi sicer izbral drugačen način izražanja, po drugi strani pa je bila to zelo zanimiva izkušnja za naju. In ta izkušnja potrjuje, da te družba kar se da hitro izloči, če se ne držiš pravil.

"when in Rome, do as Romans do"




Druga razlika, ki bi jo izpostavila je odprtost. Berlin je mesto različnih kultur in ljudi. Zato Berlinčane zanima samo vsebina, ne glede na to kakšne oblačila imaš na sebi, koliko tattoo-jev ali uhanov imaš ter kakšna je barva tvoje polti. To se odraža predvsem na delovnem mestu. Lahko pridejo še tako pomembni partnerji na sestanek, "dress code" ni potreben. Ter ne glede na to katero razcefrano majico imaš oblečeno, še vedno si enako dober zaposleni.

"Berlin je primeren za vsakogar"





Komunikacija. Dvosmerna! Ta značilnost je sicer povezana predvsem z delovnim okoljem. Od zaposlenega se pričakuje, da se bo o težavah, idejah, željah, potrebah, skratka o vsem kar se tiče delovnega okolja, pogovoril z ostalimi. V primeru, da pride do neke težave (ker je povsem normalno) se lahko zaposleni kadarkoli pogovori s svojim nadrejenim in komunikacija poteka dvosmerno. Nadrejeni posluša podrejenega in nato obratno. Nemci se očitno zavedajo, da je za veliko problemov kriva slaba (enosmerna) komunikacija znotraj podjetja. Zato tu lahko podrejeni (brez zadržkov) pristopi do nadrejenega in se dejansko pogovorita (in si ne sadita rožic). Posledica tega pa je, da klima v podjetju veliko bolj sproščena in primerna za nove podvige.

"zaposleni se med seboj pogovarjajo"




To se le tri zelo zanimive lastnosti, ki so na naju pustile največji vtis v tem prvem tednu. Naslednjič pa se odpraviva na potep in raziskovanje središča Berlina.

Lep pozdrav iz Berlina,
Boris & Jerneja