Ko ste v Berlinu, se pogovarjajte kot Berlinčani

Prvi teden v novi službi, pa se že občuti ogromna razlika v načinu razmišljanja med Slovenijo in Nemčijo.

Prva zelo očitna razlika je, da se vsi držijo pravil. In ja, pravila so zato, da se jih spoštuje in ne krši. To se lahko opazi na vsakem koraku. Zato na cesti redko kdo vozi prehitro. Ko se na semaforju prižge rdeča luč se vsi avtomobili ustavijo (nihče ne prevozi rdeče luči, kot se to pogosto dogaja v Ljubljani). Ko pa se na semaforju prižge zelena, pa je potrebno v isti milisekundi speljati, sicer so vsi zelo nestrpni in takoj začnejo trobiti. Kar nakazuje, da te družba zelo hitro izloči, če se ne držiš njihovih pravil. Lep primer se nama je zgodil, ko sva se po centru Berlina vozila s kolesi. V Sloveniji je v mestih največkrat kolesarska steza na pločnikih. Če pa steze za kolesarje ni, se ponavadi vozimo s kolesom kar po pločniku, med pešci. V Berlinu pa je kolesar enakovreden avtomobilu, zato se s kolesom po Berlinu vozi po desni strani ceste. Le redko kje je posebej označena kolesarska steza. Seveda tega nisva na začetku vedela, zato sva se malo vozila po cesti in malo tudi po pločniku. Med vožnjo po pločniku je kar naenkrat starejši gospod brcnil Borisovo kolo in po nemško vpil nanj. Ker Borisu ni bilo nič jasno, se je skoraj ustavil in v tistem trenutku je ta isti gospod brcnil še drugič v kolo tako, da je Boris padel s kolesa. Gospod je želel povedati, da to ni cesta ter da na pločniku s kolesom nimava kaj iskati. Lahko bi sicer izbral drugačen način izražanja, po drugi strani pa je bila to zelo zanimiva izkušnja za naju. In ta izkušnja potrjuje, da te družba kar se da hitro izloči, če se ne držiš pravil.

"when in Rome, do as Romans do"

Druga razlika, ki bi jo izpostavila je odprtost. Berlin je mesto različnih kultur in ljudi. Zato Berlinčane zanima samo vsebina, ne glede na to kakšne oblačila imaš na sebi, koliko tattoo-jev ali uhanov imaš ter kakšna je barva tvoje polti. To se odraža predvsem na delovnem mestu. Lahko pridejo še tako pomembni partnerji na sestanek, "dress code" ni potreben. Ter ne glede na to katero razcefrano majico imaš oblečeno, še vedno si enako dober zaposleni.

"Berlin je primeren za vsakogar"

Komunikacija. Dvosmerna! Ta značilnost je sicer povezana predvsem z delovnim okoljem. Od zaposlenega se pričakuje, da se bo o težavah, idejah, željah, potrebah, skratka o vsem kar se tiče delovnega okolja, pogovoril z ostalimi. V primeru, da pride do neke težave (ker je povsem normalno) se lahko zaposleni kadarkoli pogovori s svojim nadrejenim in komunikacija poteka dvosmerno. Nadrejeni posluša podrejenega in nato obratno. Nemci se očitno zavedajo, da je za veliko problemov kriva slaba (enosmerna) komunikacija znotraj podjetja. Zato tu lahko podrejeni (brez zadržkov) pristopi do nadrejenega in se dejansko pogovorita (in si ne sadita rožic). Posledica tega pa je, da klima v podjetju veliko bolj sproščena in primerna za nove podvige.

"zaposleni se med seboj pogovarjajo"

To se le tri zelo zanimive lastnosti, ki so na naju pustile največji vtis v tem prvem tednu. Naslednjič pa se odpraviva na potep in raziskovanje središča Berlina.

Lep pozdrav iz Berlina,
Boris & Jerneja