Po odtečenem pol maratonu v Radencih sva takoj začela s pakiranjem in pripravo na selitev. Končno je napočil čas, da zaživiva novo in predvsem lepše življenje, kot pa nama ga v tem trenutku ponuja Slovenija. Za najino novo bivališče sva si izbrala prestolnico Nemčije s 3,5 milijonov prebivalcev, Berlin. Domujeva v zelo mirnem okolišu imenovanem Weissensee, ki je od centra Berlina oddaljeno le kakih 7 kilometrov.
Pogled iz okna najinega novega doma izgleda nekako takole.
Blok v katerem imava stanovanje izgleda nekako takole.
Lastnik te stavbe se zelo trudi, da nam stanovalcem nudi čim boljšo domačnost. Zato je za stavbo uredil zelenico, na njo postavil klopi in mizo ter čist nov žar.
Ulica na kateri živiva pa izgleda...
Kot sva že omenila je najina nova okolica dokaj mirna. Poleg mirnosti pa ponuja celo vrsto atrakcij, med katerimi je glavna zagotovo Belo jezero. Okoli tega jezera se sprehaja, teče ali preprosto sonči polno Berlinčanov. Jezero krasi veličastna fontana. Pot okoli jezera pa je približno 1 kilometer dolga.
Glavna ulica imenovana Berliner Allee ponuja vse potrebno za preživetje.
Zelo blizu najinega doma je znamenito judovsko pokopališče, ki je sicer dokaj obiskano, a kljub temu zapuščeno.
Kaj kmalu po vselitvi v novo stanovanje sva bila nekako odrezana od sveta. Bila sva namreč brez interneta. In kar se je dalo hitro, sva odhitela do ponudnikov interneta, si enega izbrala ter uredila internet. Nakar prodajalca vprašava koliko časa bo potrebno čakati na priklop in odgovor je bil šokanten: 3 do 4 tedne. Kaj? Nemogoče! V sodobni, urejeni državi se čaka na internet tako dolgo? Še bolj šokantne informacije pa sem bil deležen v novi službi. Dejali so mi, da imam še celo srečo, ker je velikokrat potrebno čakati tudi do 3 mesece. Ker je Deutsche Telekom lastnik vse internetne infrastrukture v Berlinu, zavlačuje s postopki priključitve interneta za ostale ponudnike. Sedaj lahko samo sediva, čakava in upava, da bo internet v najinem stanovanju res v 3 tednih. V tem vmesnem času bova pa poskusil urediti čim več papirologije, potrebne za življenje tukaj.
Do prihodnjič pa Grüße aus Berlin
Boris & Jerneja
Pogled iz okna najinega novega doma izgleda nekako takole.
 |
| Pogled na levo |
 |
| Pogled na desno |
Blok v katerem imava stanovanje izgleda nekako takole.
Lastnik te stavbe se zelo trudi, da nam stanovalcem nudi čim boljšo domačnost. Zato je za stavbo uredil zelenico, na njo postavil klopi in mizo ter čist nov žar.
Ulica na kateri živiva pa izgleda...
Kot sva že omenila je najina nova okolica dokaj mirna. Poleg mirnosti pa ponuja celo vrsto atrakcij, med katerimi je glavna zagotovo Belo jezero. Okoli tega jezera se sprehaja, teče ali preprosto sonči polno Berlinčanov. Jezero krasi veličastna fontana. Pot okoli jezera pa je približno 1 kilometer dolga.
Glavna ulica imenovana Berliner Allee ponuja vse potrebno za preživetje.
Zelo blizu najinega doma je znamenito judovsko pokopališče, ki je sicer dokaj obiskano, a kljub temu zapuščeno.
Kaj kmalu po vselitvi v novo stanovanje sva bila nekako odrezana od sveta. Bila sva namreč brez interneta. In kar se je dalo hitro, sva odhitela do ponudnikov interneta, si enega izbrala ter uredila internet. Nakar prodajalca vprašava koliko časa bo potrebno čakati na priklop in odgovor je bil šokanten: 3 do 4 tedne. Kaj? Nemogoče! V sodobni, urejeni državi se čaka na internet tako dolgo? Še bolj šokantne informacije pa sem bil deležen v novi službi. Dejali so mi, da imam še celo srečo, ker je velikokrat potrebno čakati tudi do 3 mesece. Ker je Deutsche Telekom lastnik vse internetne infrastrukture v Berlinu, zavlačuje s postopki priključitve interneta za ostale ponudnike. Sedaj lahko samo sediva, čakava in upava, da bo internet v najinem stanovanju res v 3 tednih. V tem vmesnem času bova pa poskusil urediti čim več papirologije, potrebne za življenje tukaj.
Do prihodnjič pa Grüße aus Berlin
Boris & Jerneja
No comments:
Post a Comment