Od kar sva prispela v Chiang Mai sva si na zahodni strani mesta ogledovala hrib, ki se razprostira nad mestom. Zato sva takoj po zajtrku najela skuter in se odpravila na bližnji hrib. Tik pod vrhom tega hriba je plato in na njem čudovit razgled na celo mesto.
Na vrhu pa naju je čakal lep budistični tempelj poln stopnic.
Po kosilu sva se odpeljala "po nakupih" na zahodni del mesta v največjo draguljarno na svetu Gems Gallery.
Žal notri nisva smela nič fotografirati. Ker sva bila turista, so naju "nosili po rokah". Takoj ko sva stopila skozi vrata, naju je pričakala prodajalka, ki naju je spremljala in usmerjala po draguljarni. Najprej smo se sprehodili skozi prostor v katerem so oblikovali drage kamne in predelovali žlahtne kovine. Nato pa sva vstopila v glavni del stabe, prodajalno. V velikosti hale so se svetile vitrine polne dragih in poldragih kamnov nadetih na vsemogoče oblikovane žlahtne kovine. Edino kar lahko rečeva je: ni da ni. Če slučajno željenega motiva prstana ali ogrlice niso imeli, bi lahko počakala 15 minut in bi ga/jo nama naredili. Osupljivo in dih jemajoče. Ko sva se sprehajala po prodajalni in si ogledovala mojstrovine je poleg dodeljene prodajalke za nama hodila tudi nekakšna čistilka. In vedno ko sva se kje za hipec ustavila in si ogledala prečudovit nakit, je za nama prišla čistilka in zloščila vitrino. Na sredini prodajalne je bil ogromen akvarij z ribami. Nikjer še nisva videla tako velikega in čistega akvarija. To je bila predvsem nepozabna izkušnja, paša za oči ter sanje o bogastvu.
Po kosilu sva si vzela trenutek za počitek, se sončila ob bazenu hostla, sanjala o diamantih, rubinih, ametistih in emeraldih odetih v zlato ali srebro.
Za zvečer sva si organizirala nočni safari. Že takoj ob prihodu k vhodu v safari naju je čakala prosto sprehajoča divjad. Bila je posod, na cesti, na parkirišču, povsod.
Največja atrakcija tega tega safarija je bil bengalski (beli) tiger. Imeli so jih kar nekaj in (še sreča) zaprte v kletkah.
Začelo se je temniti zato sva se pripravila na akcijo. Še prej pa sva se sprehodila naokoli in si ogledala živali v kletkah. Večino jih sploh nisva videla, ker je bilo že preveč temno. Ko sva prišla naokoli se je začel šov. Na plesišče je pritrobil slon in odplesal svojo točko.
Njemu so sledili transvestiti (oz. "Ladyboy-i", kot jim rečejo na Tajskem), ki so se prav tako pokazali v svoji točki.
Med plesnimi točkami so imeli glasbo zelo na glas. Vse lepo in prav ampak kaj pa živali? Ali to nič ne moti živali? Kakorkoli, odpravila sva se na safari. Na postajališču, kjer smo se vkrcali na vagone vlakca, so prodajali hrano za živali. Z vlakcem smo se peljali po cesti, vstopali v različne koridorje z živalmi. Domnevno nenevarne živali so bile izpuščene in so lahko prišle čisto do nas, medtem ko so bile nevarne živali v ogradi. Večina turistov na vlakcu je kupila hrano za živali. Prav tako so to storili turisti, ki so sedeli pred nama. Bila je družina z dvemi otroki. Pri eni od divjadi so se začeli jeleni prerivati in boriti za hrano, ravno pri tej družini, zato sva bila v prvi vrsti, ko se je to dogajalo. Mamo je eden od jelenov sunil in s tem je tudi zamajal celoten vagon. Družini pred nama se je to zdelo zelo smešno. Ne veva, če je to, da se živali sprehajao prosto med turisti sploh primerno, glede na to da se turisti "ne znajo obnašati". Končno sva varno prispela na cilj, se izkrcala iz vlakca in bila vesela, da sva na trdnih tleh.
Za konec pa sva bila priča še enemu dogodku, ki pa je dokončno izpodkopal kredibilnost celotnega safarija. Množica ljudi je bila pred neko hiško in vsi so strmeli skozi steklo vanjo. Končno sva se prerinila do stekla in videla kako turiste spuščajo k mladiču bengalskega tigra. Prišli so štirje močni moški, prijeli mladiča, vsak za eno šapo ter ga postavili na prostor za slikanje. V gobček so mu porinili flaško z mlekom, da je bil kolikor toliko pri miru. Nato so plačali in vstopili oče, mama in otrok ter se posedli okrog mladička. Vse skupaj je poslikal nejeti fotograf in mastno zaračunal za slike. V Lonely Planet-u pa sva prebrala, da so zvetišča za tigre kredibilna le tista, v katerih tigri ne hodijo ob ograji gor in dol (to pomeni nelagodnost in negotovost) ter tista, pri katerih se ne moremo slikati z mladiči. V mleko mladiča dajejo pomirjevala, da je vsaj malo pri miru. Ker za vse mladiče mačk je znano, da so zelo živahne in se zelo rade igrjo, skačejo in kobacajo.
V tem safariju so zelo grdo delali z živalmi, zato nama je bilo vsakega tajskega bath-a škoda pustit tam. Vozniku sva dejala, da bi rada takoj odšla domov in da je to zelo neprimerno. Očitno je bil navajen pritožb, ker je vse skupaj sprejel dokaj hladno.
Lep pozdrav iz Chiang Mai-a,
Boris & Jerneja
No comments:
Post a Comment