S pomočjo Lonely Planet-a sva našla zelo dober hostel tik ob glavni ulici, kjer se je vse dogajalo. Hostel je bil od ulice oddaljen 3 minute hoje, zato kakšnega posebnega hrupa ni bilo. Bil pa je še vedno dosti blizu, da sva imela celotno dogajanje na dosegu roke.
Zajtrk v hostlu je bil dokaj klasičen z dodatkom tajskih specialitet. To jutro se nama je najbolj vtisnil v spomin tako imenovani Sticky Rice. To je posebna vrsta riža kuhana na sopari. Nato ji dodajo kokosovo mleko ter palmin sladkor. Vse skupaj pa postrežejo z koščki manga. Zelo okusno in osvežujoče.
Po zelo okusnem zajtrku sva se odpravila na raziskovanje mesta. Ker je večina tajskega prebivalstva budistov, sva si hotela ogledati največji budistični tempelj v Bangkoku. Zato sva se s pomočjo taksija odpravila na potep. Taksist naju je pripraljal do domnevnega vhoda templja ter nama razložil, da je tempelj še ni odprt in da imava približno dve uri časa, da se odpre. Po čudnem naključju pa naju je ob izstopu iz taksija čakala tako imenovana rikša (trikolesni motorni taksi, namenjan za prevoz dveh oseb). Ponudil nama je ogled drugega templja v mestu ter ostale stvari, da zapolniva oziroma izkoristiva čas do odprtja glavnega templja. Cena celotne dogodivščine naj bi bila 10 takjskih bathov, kar je približno 0.25€. Pa sva si mislila, super lahko zapolniva svoj čas in si ogledava še kaj drugega in izkusiva vožnjo z rikšo. Vse kar nama je obljubil sva videla, ko pa smo se vračali, pa smo se ustavili pred domnevno potovalno agencijo. Voznik rikše je bil zelo nadležen in nepopustljiv, zato sva iz ljubega miru vstopila. Posedli so naju ter naju začeli spraševati, kakšen dopust si želiva, kaj si želiva videti na Tajskem, koliko časa imava. Nakar je gospa na drugi strani mize začela z organizacijo najinega dopusta. Ker naj bi v treh tednih prepotovala celo Tajsko, je v ponudbo vključila letalske karte. Zelo čudno nama je bilo, da ceno letalskih kart stresla iz rokava. Na koncu je še povedala ceno. Ponudba se nama je sicer zdela zelo zanimiva, a sva se odločila, da bova premislila in prišla naslednji dan nazaj, če se zato odločiva. Prosila sva gospo, če nama da kakšno vizitko ali kaj podobnega, da bova znala prit. Nakar so se začele dogajati čudne stvari. Nikakor nama ni hotela dati vizitke oziroma kontakta. Povedala nama je tudi, da se cena letalskih kart zelo hitro in nepričakovano spreminja (em... kako pa si jo potem prej izstrelila kot iz topa?) ter da se morava odločiti takoj in da je ponudba zelo ugodna in prilagojena najinim željam.
Seveda so bili vsi ti znaki zelo očiten znak, da nekaj ni v redu. Zato sva jo kar se je dalo hitro ocvrla iz domnevne potovalne agencije. Taksistu rikše sva dejala, da želiva direktno do glavnega templja. Dejal pa je: "Samo še nekam moramo skočiti prej.". In res prišli smo do druge domnevne potovalne agencije. Taksist naju je spet zelo vztrajno prepričeval, da morava vstopiti in da je nedavno s svojo družino potoval s to agencijo ter da je zaupanja vredna. Najino zaupanje v taksiste rikše je v tem trenutku pošlo, zato sva zelo besna, z malce povzdignjenim in odločnim glasom povedala, da naju mora peljati pred vhod glavnega templja. Nakar je popustil in naju brez besed odpreljal na željeno destinacijo.
V Lonely Planet-u sva našla scenarije, ki so bili na las podobni najinemu, za katere so avtorji opozarjali, da gre za prevaro. Omenili so, da je vožnja z rikšo za 10 tajskih bathov prevara. K sreči sva sama to pravočasno zaznala in sva izgubila le 10 tajskih bathov.
Zatem pa sva ugotovila, da tempelj sploh ni bil zaprt v času, ko sva prvič prišla pred vhod. Nič ne de, tempelj sva si ogledala. Kot se za budizem spodobi je vse prekrito v zlato, zato sva se vprašala: čemu vse prekriti z zlatom, svoje ljudi pa pustiti stradati na ulici?
Po prvi rundi ogledov sva si privoščila zasluženo kosilo in poskusila njihovo pivo Singha.
Po kosilu je sledil sprehod po bljižnji tržnici.
Za tem pa je bil na vrsti še drugi del ogleda templja z okolico.
Po napornem dnevu sva si privoščila večerjo v domačem/lokalnem stilu. Hotela sva poskusiti čim več različnih tajskih jedi. Tu se dobi predvsem hrana s piščancem in svinjino ter tofujem.
Pozdrav iz Bangkoka do naslednjič
Boris & Jerneja
No comments:
Post a Comment