Borneja: Oda slonu

Slon. Največji kopenski sesalec. Skoraj 5 ton težak vegetarijanec. V višino lahko azijski slon meri tudi 4 metre. Ta ogromna žival skriva v sebi nekaj gracioznega. Včasih so jih Tajci udomačevali zato, da so jih uporabljali kot delovno silo - predvsem v lesni industriji. Slon je zelo močna žival in lahko veliko pripomore pri težkem delu. Vendar pa ni vsemogočen. Lahko se poškoduje, z leti izgublja svojo moč in včasih ga zato lastnik zapusti.

Lek Chailert je pred približno 20-imi leti ustanovila Elephant Nature Park in midva sva se odločila, da ga obiščeva. Elephant Nature Park je rehabilitacijski center, kjer se nahajajo sloni, ki jih je Lek bodisi rešila bodisi odkupila. Odločila sva se, da bova en dan preživela kot prostovoljca v tem centru. Zjutraj so naju prišli iskat pred hostel in odpeljali smo se proti ENP. Na poti do parka, smo si ogledali film o njegovi ustanovitvi. Ko smo se vsi prostovoljci zbrali pred parkom, so nas pospremili do "shrambe", v kateri se je nahajala hrana za slone. Tu so bile ogromne količine banan, lubenic in buč. Sledil je zelo zabaven podvig - hranjenje slonov. Pospremili so skozi stavbo na balkone, ki so bili približno 2 metra dvignjeni od tal. Za našo zaščito pa so imeli leseno ograjo. Slone hranijo vsak dan ob istem času, hkrati pa jih na čas kosila opomnijo še z glasno sireno. In tako so proti nam pridrveli lačni sloni. Občutek je res izjemen. Med hranjenjem nam je vodič pojasnil zgodbe nekaterih slonov. Kar nekaj slonov je slepih, zaradi mučenja, saj si je na tak način najlažje podrediti tako velikansko žival. Z ostrimi sulicami jih zbadajo v oko, saj jih hočejo na tak način spodbuditi, da iz sebe stisnejo zadnje atome moči. Vendar jih na ta način tudi poškodujejo, saj oslepijo in potem slon ni več uporaben. Lek poskuša take slone najti (ponavadi domačini sami prijavijo take nasilne lastnike) in prepriča lastnika, da ji slona podari in mu tako omogoči mirno "upokojitev" v njenem parku. Kadar se lastniki ne pustijo prepričat, slona kupi. Včasih tudi to ne pomaga in tako nekateri sloni ostanejo v nasilnem okolju. ali pa jih lastniki izpustijo v džunglo, kjer slon ponavadi pogine, saj ne zna več skrbeti zase.

Ko smo nahranili lačne slone, smo se premaknili v hlev, kjer nas je čakala mlada družinica, prav tako zelo lačna. Opozorili so nas, da so mladički zelo izbirčni pri hrani, vendar naj kar vztrajamo.

Ko so bili vsi sloni siti, jih je bilo potrebno okopati. Napotili smo se proti reki, kjer je vsak dobil svoje vedro in svojega slona in tuširanje se je začelo. Ne vem, kdo je bolj užival mi ali sloni. :)

Med tuširanjem sva spoznala slonico "Chilly". To je že starejša predstavnica slonjega parka. Imela je zlomljen kolk. Ker je oslepela (zaradi nasilnega lastnika) je postala neuporabna. Da bi lastnik imel še kaj od nje, je hotel njenega potomca, vendar jo je samec poškodoval - zlomil ji je kolk. Na srečo je Lek prepričala lastnika, da si Chilly po vsem težkem delu in fizičnih hibah, ki jih ji je povzročil zasluži lepo upokojitev z drugimi sloni, kjer se lahko brezskrbno giblje. Nekateri sloni, ki so bili žrtve človeškega pohlepa, izgubijo zaupanje v ljudi in so lahko nevarni. Vendar ne Chilly. Ta slonica se nama je globoko vtisnila v spomin. Bila je zelo prijazna, pustila se je "božat", umivat, hraniti čisto od blizu... Neverjetno, kako izjemno ljubeče so lahko te živali.

Ko smo okopali naše slone, se je moral skopat še največji frajer v parku - Hope. Ta samec je bil rešen še kot mladič. Ker je bil ravno v slonji puberteti in so mu nagajali hormoni, smo se morali umakniti, ker je zelo nevaren. V hipu bi nas lahko pomendral. Iz balkona smo opazovali kako sta se od daleč približevala Hope in njegov mahout. Kaj takega še nisva videla. Bolj, ko sta se približevala reki, hitrejši je bil Hope. In naenkrat skok v globoki del reke, kjer se je potapljal in obračal, skratka zganjal pubertetniške vragolije, dokler se ni naveličal in odkorakal ven iz vode.

Na drugi strani parka je bila slonja bolnišnica. Tam so oskrbovali slone - ponavadi, ko so prišli v park, saj so bili dostikrat ranjeni ali pa so imeli hude odrgnine na nogah od verig. Ena izmed najbolj zanimivih stvari je bila ta, da slone držijo v ujetništvu preprosto z zanko okoli ene same noge! Temu procesu, ko "zlomijo" slona in ločijo njegovo dušo od telesa rečejo phajaan. In ko si tako podredijo slona, je dovolj ena sama zanka okoli gležnja.

Pogostili so nas še z vegetarijanskim kosilom in nato so nas odpeljali v posebno sobo, kjer smo si ogledali film o procesu phajaan. Po filmu so nam povedali še nekaj (že znanih) dejstev o slonih in pokazali njegov ogromen zob.