Berlin ponuja mnogo kulinaričnih užitkov, zato sva se odpravila v japonsko restavracijo.
Dotična restavracija naj bi slovela po tem, da naj bi kuhar spekel meso in zelenjavo kar pred gosti. Ko sva vstopila v restavracijo, so naju zelo toplo sprejeli in posedli za mizo. In res, mize v tej restavraciji so imele na sredini kuhalno površino.
Gospa je k mizi pripreljala voziček s pripomočki za kuho ter vsemi možnimi začimbami. Ko sva naročila najini jedi sva dobila njihovo tradicionalno kuharsko "oblačilo".
Za predjed sva dobila japonsko juho Miso. Že ta juha je nakazovala na božansko pojedino. Tofu iz juhe se je kar topil v ustih. Kaj takega do sedaj nisva bila deležna.
K hrani pa se prileže japonski čaj...
... ter japonsko pivo.
Preden je kuhar prišel na prizorišče so nama prinesli pokazat, kaj sva naročila oziroma kaj nama bodo pripravili.
Dobila sva krožnike, solato, dve vrsti sojine omake in seveda pribor, khm... lesene palčke.
Zatem pa je svoj nastop pričel kuhar. Najprej je s svojim ritualom (beri metanjem lopatic v zrak in ropotanjem z njimi po plošči) ogrel sebe in pečico.
To je bila prava paša za oči ter ušesa. Zatem je sledila peka mesnega dela jedi.
Iz paše za oči in ušesa se je prelevilo v pašo za oči in nos. Ko opazuješ kuharja kako s strastjo pripravlja tvojo jed, neprecenljivo. S tem se nama je le še povečal apetit. Ko pa je meso obložil z začimbami...
... je sledila postrežba in napad na jagnjetino.
Da je pangin file ostal ravno pravšnji je kuhar dodal...
Sledila je priprava zelenjave.
Obložena miza, polne roke dela (eh te palčke...) so naju zaposlile kar za nekaj časa.
In sledilo je "opustošenje".
Da pa sva napolnila se zadnji prostor v želodčku pa je poskrbela pečena banana z medom.
ご多幸を祈る
Boris & Jerneja
Dotična restavracija naj bi slovela po tem, da naj bi kuhar spekel meso in zelenjavo kar pred gosti. Ko sva vstopila v restavracijo, so naju zelo toplo sprejeli in posedli za mizo. In res, mize v tej restavraciji so imele na sredini kuhalno površino.
Gospa je k mizi pripreljala voziček s pripomočki za kuho ter vsemi možnimi začimbami. Ko sva naročila najini jedi sva dobila njihovo tradicionalno kuharsko "oblačilo".
Za predjed sva dobila japonsko juho Miso. Že ta juha je nakazovala na božansko pojedino. Tofu iz juhe se je kar topil v ustih. Kaj takega do sedaj nisva bila deležna.
K hrani pa se prileže japonski čaj...
... ter japonsko pivo.
Preden je kuhar prišel na prizorišče so nama prinesli pokazat, kaj sva naročila oziroma kaj nama bodo pripravili.
Dobila sva krožnike, solato, dve vrsti sojine omake in seveda pribor, khm... lesene palčke.
Zatem pa je svoj nastop pričel kuhar. Najprej je s svojim ritualom (beri metanjem lopatic v zrak in ropotanjem z njimi po plošči) ogrel sebe in pečico.
To je bila prava paša za oči ter ušesa. Zatem je sledila peka mesnega dela jedi.
Iz paše za oči in ušesa se je prelevilo v pašo za oči in nos. Ko opazuješ kuharja kako s strastjo pripravlja tvojo jed, neprecenljivo. S tem se nama je le še povečal apetit. Ko pa je meso obložil z začimbami...
... je sledila postrežba in napad na jagnjetino.
Da je pangin file ostal ravno pravšnji je kuhar dodal...
Sledila je priprava zelenjave.
Obložena miza, polne roke dela (eh te palčke...) so naju zaposlile kar za nekaj časa.
In sledilo je "opustošenje".
Da pa sva napolnila se zadnji prostor v želodčku pa je poskrbela pečena banana z medom.
ご多幸を祈る
Boris & Jerneja
No comments:
Post a Comment